Omemba: Marko Frelih

»Razstavi, zasnovani ob obeležitvi obletnice vzpostavitve muzeja v Goričanah, povezuje rdeča nit obdobja neuvrščenosti, mednarodnih strokovnih sodelovanj, spominov in osebne zgodbe.«

»Vrhunec povezav med slovenskim prostorom in državami globalnega juga sega v obdobje po drugi svetovni vojni, ki ga je zaznamovalo tudi gibanje neuvrščenih.«

»Bili sta pomembna podlaga za zahteve po osamosvojitvi, hkrati pa so s svojimi dolgimi kulturnimi tradicijami nekdanje kolonije utrjevale svoje novo mesto v globalnem sistemu.«

»To so le utrinki spominjanja na ta čas v Alžiriji, zlasti na številna družinska potovanja, in drobci pričevanj o bogastvu naravne in kulturne dediščine te severno afriške države, ki prosevajo v sedanjost.«

»Tako Baraga kot Knoblehar sta bila zgled drugim misijonarjem in popotnikom, ki so nato potovali v svet in v domovino prinašali različne predmete.«

»Zunajevropske zbirke so prihajale v naš muzej po različnih poteh, predvsem kot donacije različnih misijonarjev, popotnikov, diplomatov.«

»Poslanstvo muzeja je v tem, da iz dediščine potegnemo najboljše znanje, vrednote, ki so človeku v preteklosti pomagale k boljšemu življenju, in da to prepoznavamo danes in skušamo na tem graditi tudi nekaj pozitivnega za prihodnost.«

»Vsak predmet, ki pride v muzej, je naredil človek. In to je tisto, kar nas vedno znova povezuje, te zgodbe ljudi in predvsem ta čustva, ki jih določeni predmeti v ljudeh vzbujajo.«

»Mi pravimo, da smo muzej o ljudeh, za ljudi, ter dodamo tudi, da smo z ljudmi.«

»Zakonca sta arhiv podarila SEM-u z željo, da bodo fotografije obogatile muzejsko dokumentacijo in v medijih dosegle širšo javnost ter spodbudile zanimanje med mladimi za bogato dediščino Egipta in sredozemskih kultur.«

»Na terensko fotografiranje se je vedno zelo dobro pripravil, izbrane motive je pogosto večkrat fotografiral z barvnim diafilmom ob različnih svetlobnih pogojih.«

»Z donacijo odpirata številne možnosti za raziskave starih sredozemskih kultur, predvsem epohalne egipčanske kulture, ki je pustila globoke sledi v genezi človeške civilizacije od prazgodovine do današnjih dni.«

»Bila je zelo blizu, dobesedno na pragu Egipta, vendar se je takrat že vračala domov, izmučena in brez sredstev.«

»Nekateri predmeti, okrog katerih je Alma spletla svoje zgodbe, pa so tudi sad njenih videnj, vsaj tako je zapisala avtorica sama.«

»Verjela je namreč, da bo z duhovno književnostjo prispevala k duhovnemu napredku bralcev in bralk.«

»Razstavljeni eksponati v egipčanskem oddelku Britanskega muzeja so morali na Almo M. Karlin narediti velik vtis.«

»Všeč ji je bilo, da so starodavni Egipčani poleg čisto konkretnih zemeljskih sposobnosti verjeli tudi v nadnaravne danosti.«

»V Egipt so iz slovenskega prostora odhajali ljudje z različnimi nameni oziroma so šli tja opravljat različne poklice.«

»Ko je potoval po Egiptu, je obiskal vse znane staroegipčanske lokacije, piramide, svetišča, grobnice.«

»Gospod Bog je moje dosedanje misijonsko prizadevanje milostljivo blagoslovil, s kteriga pomočjo upam za razširjanje naše svete vere v teh krajih še kaj več storiti.«

»Obiskali so tudi veliko svetišče Ramzesa II. v Abu Simblu.«

»Tako da so se ljudje lahko tudi v živo seznanili z dediščino starega Egipta tu sredi Ljubljane.«

»Te skrivnosti so bile prvotno vezane na pisavo, ki so jo vsi pred sabo videli, pa je nihče ni znal brati.«

»Ali so res samo grobnice ali je zadaj še nekaj več? Je tu lahko ideja, filozofija o kozmosu, o stvarstvu?«

»Želijo to deželo tudi obiskati. In tako se začne fenomen množičnega turizma.«

»V Egipt je prišel, ko je bila egiptologija že utečena.«

»Ko je Lavrin leta 1834 prišel v Egipt, sta bila pred njim tam aktivna že britanski konzul Henry Salt in francoski konzul Bernardo Drovetti, pridružil se je in postal del te zgodbe.«

»Ga ni človeka na tem svetu, ki ga pred zapečateno grobnico faraona ne bi mikalo čim prej pogledati, kaj je na drugi strani.«

»Napisa nihče ni videl, a je obšel svet in še danes buri fantazijo ljubiteljev nepojasnjenih dogodkov.«

»Samo štiri leta po katastrofalni zapuščini prve svetovne vojne so bile senzacionalne novice iz Doline kraljev zelo dobrodošle za ustvarjanje pozitivnega pogleda na prihodnost.«